Na galeriji naše šole smo pripravili malo drugačno razstavo. Strokovni delavci šole smo zapisali svoje pomenjkljivosti in jih postavili na ogled. S tem simbolnim delanjem želimo poudariti, da nihče ni popoln, da ni nič narobe, če imamo kakšno pomanjkljivost, razvado ali slabo navado.
Napake niso nekaj, kar bi nas moralo ovirati, ampak so del življenja in včasih celo priložnost.
Pouk na naši šoli ne poteka vedno le v učilnicah. Včasih se z veseljem preselimo tudi v knjižnico. Tik pred odhodom na jesenske počitnice, je pouk nemščine (branje zgodbic in pravljic, delo s slovarji, pisanje kratkih besedil) potekal v šolski knjižnici, tam pa so si učenci ogledali tudi fotografsko razstavo.
V torek, 24. oktobra 2023 se je šolska knjižnica spremenila v galerijo. Učiteljica nemščine, Lidija Pelcl Mes je namreč v njej pripravila razstavo avtorskih fotografij. V objektiv je ujela utrinke narave v različnih letnih časih. Razstava je bila tudi čudovita priložnost za druženje.
“Blackout poetry” je zvrst poezije, kjer s senčenjem odvečnega besedila osvetlimo le določene besede in tako dobimo verze. Ta zvrst združuje dva medija: sliko in poezijo. Ker se pri tej zvrsti poezije uporabljajo že obstoječi teksti, jo nekateri imenujejo tudi “reciklirana” poezija.
Tega kar zahtevnega, a hkrati zelo zanimivega ustvarjanja so se lotili pri izbirnem predmetu Likovno snovanje 3. Mentorica Maša Mlinarič je učencem pripravila besedila iz časopisa, ki ga izdajajo brezdomci: Kralji ulice. Učenci so nato ta besedila večkrat prebrali in izpostavili besede, ki so tvorile verze. Tako so učenci skozi umetnost spregovorili o težavah in izzivih najstništva.
Izdelki so razstavljeni na hodniku predmetne stopnje, v prihodnosti pa bodo na ogled tudi širši javnosti.
Kako so naši predniki živeli, kako verovali, kako doživljali svet in sveto, pa tudi lepo? Kako so se znašli z materiali, ki so jim bili dostopni, kakšno orodje uporabljali pri delu, s kakšno tehnologijo gradili, kako žalovali in se veselili? Če poznamo svojo (kulturno) dediščino, se skozi njo lahko učimo o svoji identiteti, medsebojnem spoštovanju, raziskujemo solidarnosti in lažje vzdržujemo strpnost ter medkulturni dialog. In, ker kultura in (likovna) umetnost gresta z roko v roki, smo se z učenci 5. razreda posvetili tudi tej temi.
Spoštovani,
z veseljem vas vljudno vabimo na ogled likovne razstave učencev 5. razreda z naslovom “Mlin na Muri”, v prostorih in izložbi trgovine Mercator, Beltinci. Razstava bo na ogled predvidoma do 5. 6. 2023.
Tudi letos smo na naši šoli obeležili svetovni dan Romov, ki ga Romi po vsem svetu praznujejo 8. aprila. Tema letošnje obeležitve je bila Most prijateljstva – sožitje med romskimi in neromskimi učenci. V ta namen smo pripravili razstavo in delavnice. Pri pripravi razstavnih izdelkov so sodelovali romski in neromski učenci pod mentorstvom učiteljev. Hkrati so se izvajale tri delavnice (peka romskega kruha – kotloskri pogauča, barvanje pirhov in izdelava amuletov za srečo).
Namen delavnic je bil ohraniti dober in pristen odnos med romskimi in neromskimi učenci ter hkrati ohranjati njihovo kulturo in jezik. Obeležitev svetovnega dneva Romov je potekala v sodelovanju z izvajalci projekta Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja, ki se izvaja na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.
Na zgornjem hodniku predmetne stopnje se nahaja črno pogrnjena miza s prav posebnimi skulpturami. Če stopite bliže boste opazili, da gre za lično izdelane modele DNA, ki so jih pripravili naši devetošolci, ki se v tem obdobju pri biologiji, z učiteljico Tadejo Halas, učijo o dednosti, genih, delitvah celic, dednem materialu in še veliko drugega. Razstavo so poimenovali Skrivnosti življenja.
Pri izdelavi modelov dvojne vijačnice so morali vključiti vse sestavne dele, ki tvorijo DNA molekulo in upoštevati zgradbo. Pripraviti so morali tudi legendo vključenih elementov.
Med 13. in 16. decembrom 2022 je bila v šolski knjižnici na ogled prav posebna razstava. Predstavljeno je bilo literarno, oblikovno, likovno in glasbeno ustvarjanje strokovnih delavcev Lilijane Sreš, Sonje Tamše, Ferija Poredoša, Mihe Kavaša, Maše Mlinarič, Jasmine Štaus Žižek in Janje Žalik Jerebič.