Kuhamo zdrave jedi

Učenci 5. A razreda nadaljujejo s spoznavanjem in raziskovanjem zdrave prehrane. Tokrat so se lotili priprave zdravega kosila.

Za toplo predjed so skuhali cvetačno juho s korenčkom in krompirjem, za glavno jed pa so pripravili ajdovo kašo s piščancem in korenčkom. S temi kulinaričnimi podvigi učenci ne le krepijo svoje razumevanje o pomenu uravnotežene prehrane, temveč tudi razvijajo spretnosti kuhanja in spoštovanje do zdravih prehrambenih navad.

Foto: Manuela Kozlar

O duševnem zdravju otrok in mladih na dnevu dejavnosti

V sklopu dneva dejavnosti, nemenjenega letošnji tematiki otroškega parlamenta: Duševno zdravje otrok in mladih, smo na predmetni stopnji izvedli najrazličnejše dejavnosti.

Po oddelkih smo si ogledali kratki slovenski film Za vogalom, iskali smo odgovore na vprašanje: Kaj bi spremenili, da bi se bolje počutili? in še veliko več.

Vsak učenec je skušal najti dejavnost, ob kateri lahko pozabi na skrbi, jezo in slabo voljo.

Učenci so se lahko preizkusili v risanju, barvanju, branju, reševanju različnih miselnih nalog, igranju družabnih iger, izdelovanju pripomočkov za sproščanje, poslušanju glasbe, kakor tudi v gibalnih dejavnostih.

K dobremu duševnemu zdravju največ doprinesejo dobri medsebojni odnosi, zato je krepitev le-teh še kako pomembna.

Foto: Vesna Godina, Lidija Pelcl Mes, Janja Žalik Jerebič

Tradicionalni slovenski zajtrk

Že trinajsto leto, tretji petek v novembru obeležujemo Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je glavni dogodek dneva slovenske hrane.

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011 z namenom ozaveščanja najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.

Letošnji slogan se glasi »Kruh za zajtrk – super dan!« Kruh je poleg masla, mleka, medu in jabolka ali drugega slovenskega sadja ena od sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Letos obeležujemo mednarodno leto prosa, zato bo temu žitu namenjena večja pozornost.

Tudi na naši šoli smo obeležili ta dan s skupnim zajtrkom in kratkim kulturnim programom, ki so se ga udeležili tudi čebelarji.

Ta dan so učenci izkoristili tudi za pogovor o odpadni hrani, o zmanjševanju odpadkov povezanih s hrano in za ustvarjanje na temo čebel in hrane.

Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost

Na naši šoli je skoraj 600 učencev, ki s svojimi oddelčnimi predstavniki delujejo v  šolski skupnosti. V njej sodelujejo učenci in se pogovarjajo kot pravi odrasli. Poskušajo reševati težave in najti najboljše rešitve. Tudi učenci lahko povedo svoje predloge in mnenja, da je bivanje na šoli še lepše in prijetnejše.

V šolsko skupnost učencev osnovne šole Beltinci so v četrtek, 16. novembra 2023 bili sprejeti tudi letošnji prvošolci.

Žan iz 4. b je zapel šolsko himno, drugošolke Paulina, Mia in Ema so povedale pesem Pika na Šalici, spodbudne besede pa sta povedali tudi ravnateljica in pomočnica. Program sta povezovala Klemen iz 9. a in Nikolaj iz 8. b.

Ker pa član šolske skupnosti ne moreš postati kar tako, so se morali prvošolci tudi malo izkazati. Gabriel iz 1. b je povedal deklamacijo o tem, kako tečejo dnevi, vsi skupaj pa so se predstavili še s pesmijo Pedenjped. Seveda so izrekli tudi svečano zaobljubo.

Ob koncu so novi člani šolske skupnosti prejeli sovice, ki so jih izdelali veliki šolski prijatelji z učiteljico Stanko.

13. november mednarodni dan prijaznosti

Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.
Uradni ambasador prvega organiziranega dneva prijaznosti v Sloveniji je društvo Humanitarček, ki od junija 2016 po Sloveniji aktivno širi projekt »Naključna prijaznost«. 

Kako lahko jaz nekomu polepšam dan?

Spoznavamo redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine

V torek, 3. oktobra 2023, smo na naši šoli organizirali dan dejavnosti za predmetno stopnjo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tednov kulturne dediščine.

Dnevi evropske kulturne dediščine so, kot pove že ime, skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope.
S temo Redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine se pridružujemo širši vseevropski temi Nesnovna kulturna dediščina (Living heritage). Osredotočali se bomo na tiste kategorije dediščine, ki po Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine vključujejo tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakse o naravi in svetu. (https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd)

Učenci 7. razredov so imeli priložnost doživeti bogat kulturni program, kjer so spoznavali različne vidike evropske kulturne dediščine in tradicije. Obiskali so prazgodovinsko naselbino Gradišče na Razkrižju. Tam so imeli priložnost spoznati življenje in delo ljudi v prazgodovini.

Nato so obiskali Muzej kovaštva, kjer so slišali veliko zanimivega o tradicionalnih metodah kovanja kovin in življenju kovačev v preteklosti. Na koncu so obiskali Muzej dimnikarstva in čevljarstva, kjer so se seznanili z zgodovino teh poklicev.

Ena skupina učencev se je odpravila v Filovce, kjer so spoznavali umetnost lončarstva. Tam so lahko iz prve roke izvedeli, kako se oblikujejo in izdelujejo lončarski izdelki, v ustvarjanju pa so se lahko preizkusili tudi sami. Ogledali so si tudi Plečnikovo cerkev v Bogojini.

Druga skupina učencev je obiskala Ancovo galerijo v Nedelici, muzej čevljarstva v Turnišču in muzej kupinarstva v Renkovcih. Tako so lahko spoznali kako so nekoč izdelovali čevlje, kdo so bili kupinari in kakšne so bile nekoč hiše, šole, trgovine in gostilne. Ogledali so si tudi film o kupinarjih.

Tretja skupina se je podala v Gančane, kjer so obiskali sodarja in tamkajšnji muzej ustvarjanja iz krep papirja. Domačini pa so jim predstavili tudi postopek pletenja košar iz šibja, luščenje koruze in bučnega semena.

Ostale skupine učencev so ostale na šoli, kjer so se seznanili z različnim tradicionalnim dejavnostim.

Ena skupina je pripravljala jedi naših dedkov in babic, kot so bujta repa, krapci, zlevanka, flancati, dödoli, salove pogače in pereci, ter tako spoznavala kulinariko preteklih generacij. Iz te učilnice je čudovito dišalo in vse mimoidoče premamilo, da so se pridružili mladim kuharjem in kuharicam.

Druga skupina učencev se je posvetila umetniškim dejavnostim. Barvali so jajca s tradicionalno batik tehniko

Udeleženci tretje skupine so spoznavali naravna barvila. Barvilo rdeče čebule je večina učencev že poznala, tokrat pa so se naučili pripraviti barvila tudi iz octovca, žametnic, rdečega zelja, hrastovega lubja, storžev in drugih naravnih materialov. Naučili so se, da so ljudje nekoč tkanine barvali le z naravno pridobljenimi barvili.

Ostali učenci pa so bili razvrščeni v več manjših skupin, ki so krožile med posameznimi postajami. Na njih so se seznanili s tradicionalnimi obrtnimi dejavnostimi, kot so pletenje iz slame, izdelava rož iz krep papirja, pletenje iz koruznega bilja, izdelava lesenih posod, stiskanje naravnega jabolčnega soka ter spoznavanje zgodovine kolesarstva. Spoznali so lahko tudi celoten postopek izdelave lanenega platna.

Celoten dogodek je bil priložnost za učence, da se poglobijo v bogato kulturno dediščino Evrope in lokalne tradicije ter se naučijo veščin, ki so bile nekoč ključnega pomena za preživetje in ustvarjalnost ljudi.

Foto: Lidija Pelcl Mes, Cvetka Rengeo, Vesna Godina, Marko Jerebič, Janja Žalik Jerebič

Spoznavamo našo tradicijo

V ponedeljek, 2. oktobra 2023, je za učence razredne stopnje potekal dan dejavnosti, v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine.

Naši učenci so raziskovali in spoznavali tradicionalne obrti ter običaje, ki že izumirajo. To je bil čas, ko smo povezali preteklost s sedanjostjo ter se naučili ceniti dediščino naših prednikov.

Ne le, da so imeli učenci priložnost spoznati različne dejavnosti, temveč so se lahko tudi sami preizkusili v ročnih spretnostih. Tako so si iz slame izdelali ogrlice, iz krep papirja so izdelali čudovite pisane rože, izdelovali so lutke iz koruznega bilja, luščili so koruzo in izdelovali studenčke, vozili so se s starim otroškim kolesom, spoznali so celotno pot od sejanja lanu do izdelave lanenega platna, izdelali so naraven jabolčni sok, naučili so se plesti košare, izdelovati lesene kadi, če so uspeli olupiti bučno seme, pa so ga za nagrado lahko tudi pojedli.

Pri zanimivih dejavnostih so se učencem pridružili tudi otroci iz vrtca.

Tega dne so si učenci ogledali tudi kovaški in čevljarski muzej.

Učenci četrtih razredov so obiskali rokodelsko zadrugo Pomelaj v Mali Polani, kjer so prav tako spoznavali različne obrti in običaje.

Petošolci so se odpravili v Gančane, kjer so se seznanili s sodarstvom, izdelki iz krep papirja in pletenjem košar, preizkusili pa so se v luščenju koruze. Ogledali so si tudi tamkajšnji muzej.

Ta dan je bil odlična priložnost za učence, da se povežejo s preteklimi generacijami in se naučijo ceniti spretnosti ter znanje, ki so jih naši predniki prenašali naprej. Prav tako smo se spomnili, kako pomembno je ohranjati te tradicionalne obrti, ki so del naše kulturne dediščine.

Naša šola se zaveda, da je ohranjanje teh veščin ključno za ohranjanje naše kulturne identitete. Zato se bomo še naprej trudili, da bodo naši učenci imeli priložnost spoznati in se naučiti teh izumirajočih veščin.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi vsem gostom, ki so bili pripravljeni z nami deliti svoja znanja in izkušnje, ter obogatiti ponedeljkovo dopoldne.

Foto: Andreja Strniša, Manuela Kozlar, Janja Žalik Jerebič

Svetovni dan srca

Vsako leto, 29. septembra obeležujemo Svetovni dan srca.

Geslo letošnjega Svetovnega dneva srca je: S SRCEM SPOZNAJ SVOJE SRCE.

Na naše srčke in zdravje smo se spomnili tudi v podaljšanem bivanju. Po pogovoru o srcu smo iz rdečega papirja izrezali srčke, ki so jih učenci lahko podarili svojim najdražjim. Naučili smo se tudi z rokami pokazati srce. Tega dne smo se poslovili tako, da smo si pokazali srčke.