Zadnji šolski dan v tem koledarskem letu je bil čaroben in poln navdušenja. V veliki telovadnici smo se vsi učenci in učitelji zbrali, da bi skupaj obeležili dan samostojnosti in enotnosti ter se prepustili prazničnemu vzdušju.
Pevski sestavi so s svojimi harmoničnimi glasovi napolnili dvorano s prazničnim vzdušjem, deklamatorji so nas popeljali v pravljični svet, plesalci in plesalke so s svojimi gibčnimi koraki in energičnimi nastopi pričarali pravo festivalsko vzdušje. Twirling plesalke so s svojimi vratolomnimi vrtljaji dodale piko na i v zabavnem dogajanju.
Glasbeniki so zbrano množico popeljali skozi glasbeno potovanje, kjer smo lahko uživali v raznolikosti zvokov. Pesmi v angleškem in nemškem jeziku pa so dodale mednarodno noto in nas spomnile, kako raznolika in bogata je naša skupnost.
Vrhunec prireditve je bil prihod Božička, ki nas je presenetil s svojim obiskom. Njegova prisotnost je razveselila tako mlajše kot starejše, in ob koncu proslave smo bili vsi skupaj preplavljeni s pristno praznično radostjo.
Dan smo zaključili s tradicionalnim božičnim plesom.
Ta dan je bil odličen način, da smo skupaj zaključili koledarsko leto in vstopili v praznični čas z nasmehom na obrazu ter občutkom enotnosti med nami.
Celotno galerijo fotografij si lahko ogledate na spletni strani OŠ Beltinci. Galerija fotografij
V petek, 15. decembra 2023, smo na pobudo učencev v Šolski skupnosti, pripravili dan božičnih dodatkov.
Učenci, učitelji in drugi zaposleni smo se odeli v božične barve, si nadeli najrazličnejše božične dodatke, najpogumnejši pa so prišli v šolo kar v božičnih pižamah. Tega dne je bilo vzdušje na šoli prav posebno praznično, ki ga je še dodatno popestrila praznična glasba.
Dogodek je pustil nepozabne spomine ter okrepil čut za skupnost in povezanost med učenci in zaposlenimi na šoli.
Učenci 5. A razreda nadaljujejo s spoznavanjem in raziskovanjem zdrave prehrane. Tokrat so se lotili priprave zdravega kosila.
Za toplo predjed so skuhali cvetačno juho s korenčkom in krompirjem, za glavno jed pa so pripravili ajdovo kašo s piščancem in korenčkom. S temi kulinaričnimi podvigi učenci ne le krepijo svoje razumevanje o pomenu uravnotežene prehrane, temveč tudi razvijajo spretnosti kuhanja in spoštovanje do zdravih prehrambenih navad.
V sklopu dneva dejavnosti, nemenjenega letošnji tematiki otroškega parlamenta: Duševno zdravje otrok in mladih, smo na predmetni stopnji izvedli najrazličnejše dejavnosti.
Po oddelkih smo si ogledali kratki slovenski film Za vogalom, iskali smo odgovore na vprašanje: Kaj bi spremenili, da bi se bolje počutili? in še veliko več.
Vsak učenec je skušal najti dejavnost, ob kateri lahko pozabi na skrbi, jezo in slabo voljo.
Učenci so se lahko preizkusili v risanju, barvanju, branju, reševanju različnih miselnih nalog, igranju družabnih iger, izdelovanju pripomočkov za sproščanje, poslušanju glasbe, kakor tudi v gibalnih dejavnostih.
K dobremu duševnemu zdravju največ doprinesejo dobri medsebojni odnosi, zato je krepitev le-teh še kako pomembna.
Foto: Vesna Godina, Lidija Pelcl Mes, Janja Žalik Jerebič
Že trinajsto leto, tretji petek v novembru obeležujemo Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je glavni dogodek dneva slovenske hrane.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011 z namenom ozaveščanja najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.
Letošnji slogan se glasi »Kruh za zajtrk – super dan!« Kruh je poleg masla, mleka, medu in jabolka ali drugega slovenskega sadja ena od sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Letos obeležujemo mednarodno leto prosa, zato bo temu žitu namenjena večja pozornost.
Tudi na naši šoli smo obeležili ta dan s skupnim zajtrkom in kratkim kulturnim programom, ki so se ga udeležili tudi čebelarji.
Ta dan so učenci izkoristili tudi za pogovor o odpadni hrani, o zmanjševanju odpadkov povezanih s hrano in za ustvarjanje na temo čebel in hrane.
Na naši šoli je skoraj 600 učencev, ki s svojimi oddelčnimi predstavniki delujejo v šolski skupnosti. V njej sodelujejo učenci in se pogovarjajo kot pravi odrasli. Poskušajo reševati težave in najti najboljše rešitve. Tudi učenci lahko povedo svoje predloge in mnenja, da je bivanje na šoli še lepše in prijetnejše.
V šolsko skupnost učencev osnovne šole Beltinci so v četrtek, 16. novembra 2023 bili sprejeti tudi letošnji prvošolci.
Žan iz 4. b je zapel šolsko himno, drugošolke Paulina, Mia in Ema so povedale pesem Pika na Šalici, spodbudne besede pa sta povedali tudi ravnateljica in pomočnica. Program sta povezovala Klemen iz 9. a in Nikolaj iz 8. b.
Ker pa član šolske skupnosti ne moreš postati kar tako, so se morali prvošolci tudi malo izkazati. Gabriel iz 1. b je povedal deklamacijo o tem, kako tečejo dnevi, vsi skupaj pa so se predstavili še s pesmijo Pedenjped. Seveda so izrekli tudi svečano zaobljubo.
Ob koncu so novi člani šolske skupnosti prejeli sovice, ki so jih izdelali veliki šolski prijatelji z učiteljico Stanko.
Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu. Uradni ambasador prvega organiziranega dneva prijaznosti v Sloveniji je društvo Humanitarček, ki od junija 2016 po Sloveniji aktivno širi projekt »Naključna prijaznost«.
31. oktobra obeležujemo dan reformacije. Tega dne praznujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo izdaje prvih slovenskih knjig: Katekizma in Abecednika, ki ju je napisal Primož Trubar.
V torek, 3. oktobra 2023, smo na naši šoli organizirali dan dejavnosti za predmetno stopnjo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tednov kulturne dediščine.
Dnevi evropske kulturne dediščine so, kot pove že ime, skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije.Vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope. S temo Redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine se pridružujemo širši vseevropski temi Nesnovna kulturna dediščina (Living heritage). Osredotočali se bomo na tiste kategorije dediščine, ki po Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine vključujejo tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakse o naravi in svetu. (https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd)
Učenci 7. razredov so imeli priložnost doživeti bogat kulturni program, kjer so spoznavali različne vidike evropske kulturne dediščine in tradicije. Obiskali so prazgodovinsko naselbino Gradišče na Razkrižju. Tam so imeli priložnost spoznati življenje in delo ljudi v prazgodovini.
Nato so obiskali Muzej kovaštva, kjer so slišali veliko zanimivega o tradicionalnih metodah kovanja kovin in življenju kovačev v preteklosti. Na koncu so obiskali Muzej dimnikarstva in čevljarstva, kjer so se seznanili z zgodovino teh poklicev.
Ena skupina učencev se je odpravila v Filovce, kjer so spoznavali umetnost lončarstva. Tam so lahko iz prve roke izvedeli, kako se oblikujejo in izdelujejo lončarski izdelki, v ustvarjanju pa so se lahko preizkusili tudi sami. Ogledali so si tudi Plečnikovo cerkev v Bogojini.
Druga skupina učencev je obiskala Ancovo galerijo v Nedelici, muzej čevljarstva v Turnišču in muzej kupinarstva v Renkovcih. Tako so lahko spoznali kako so nekoč izdelovali čevlje, kdo so bili kupinari in kakšne so bile nekoč hiše, šole, trgovine in gostilne. Ogledali so si tudi film o kupinarjih.
Tretja skupina se je podala v Gančane, kjer so obiskali sodarja in tamkajšnji muzej ustvarjanja iz krep papirja. Domačini pa so jim predstavili tudi postopek pletenja košar iz šibja, luščenje koruze in bučnega semena.
Ostale skupine učencev so ostale na šoli, kjer so se seznanili z različnim tradicionalnim dejavnostim.
Ena skupina je pripravljala jedi naših dedkov in babic, kot so bujta repa, krapci, zlevanka, flancati, dödoli, salove pogače in pereci, ter tako spoznavala kulinariko preteklih generacij. Iz te učilnice je čudovito dišalo in vse mimoidoče premamilo, da so se pridružili mladim kuharjem in kuharicam.
Druga skupina učencev se je posvetila umetniškim dejavnostim. Barvali so jajca s tradicionalno batik tehniko
Udeleženci tretje skupine so spoznavali naravna barvila. Barvilo rdeče čebule je večina učencev že poznala, tokrat pa so se naučili pripraviti barvila tudi iz octovca, žametnic, rdečega zelja, hrastovega lubja, storžev in drugih naravnih materialov. Naučili so se, da so ljudje nekoč tkanine barvali le z naravno pridobljenimi barvili.
Ostali učenci pa so bili razvrščeni v več manjših skupin, ki so krožile med posameznimi postajami. Na njih so se seznanili s tradicionalnimi obrtnimi dejavnostimi, kot so pletenje iz slame, izdelava rož iz krep papirja, pletenje iz koruznega bilja, izdelava lesenih posod, stiskanje naravnega jabolčnega soka ter spoznavanje zgodovine kolesarstva. Spoznali so lahko tudi celoten postopek izdelave lanenega platna.
Celoten dogodek je bil priložnost za učence, da se poglobijo v bogato kulturno dediščino Evrope in lokalne tradicije ter se naučijo veščin, ki so bile nekoč ključnega pomena za preživetje in ustvarjalnost ljudi.
Foto: Lidija Pelcl Mes, Cvetka Rengeo, Vesna Godina, Marko Jerebič, Janja Žalik Jerebič
