Spoznavamo redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine

V torek, 3. oktobra 2023, smo na naši šoli organizirali dan dejavnosti za predmetno stopnjo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tednov kulturne dediščine.

Dnevi evropske kulturne dediščine so, kot pove že ime, skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope.
S temo Redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine se pridružujemo širši vseevropski temi Nesnovna kulturna dediščina (Living heritage). Osredotočali se bomo na tiste kategorije dediščine, ki po Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine vključujejo tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakse o naravi in svetu. (https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd)

Učenci 7. razredov so imeli priložnost doživeti bogat kulturni program, kjer so spoznavali različne vidike evropske kulturne dediščine in tradicije. Obiskali so prazgodovinsko naselbino Gradišče na Razkrižju. Tam so imeli priložnost spoznati življenje in delo ljudi v prazgodovini.

Nato so obiskali Muzej kovaštva, kjer so slišali veliko zanimivega o tradicionalnih metodah kovanja kovin in življenju kovačev v preteklosti. Na koncu so obiskali Muzej dimnikarstva in čevljarstva, kjer so se seznanili z zgodovino teh poklicev.

Ena skupina učencev se je odpravila v Filovce, kjer so spoznavali umetnost lončarstva. Tam so lahko iz prve roke izvedeli, kako se oblikujejo in izdelujejo lončarski izdelki, v ustvarjanju pa so se lahko preizkusili tudi sami. Ogledali so si tudi Plečnikovo cerkev v Bogojini.

Druga skupina učencev je obiskala Ancovo galerijo v Nedelici, muzej čevljarstva v Turnišču in muzej kupinarstva v Renkovcih. Tako so lahko spoznali kako so nekoč izdelovali čevlje, kdo so bili kupinari in kakšne so bile nekoč hiše, šole, trgovine in gostilne. Ogledali so si tudi film o kupinarjih.

Tretja skupina se je podala v Gančane, kjer so obiskali sodarja in tamkajšnji muzej ustvarjanja iz krep papirja. Domačini pa so jim predstavili tudi postopek pletenja košar iz šibja, luščenje koruze in bučnega semena.

Ostale skupine učencev so ostale na šoli, kjer so se seznanili z različnim tradicionalnim dejavnostim.

Ena skupina je pripravljala jedi naših dedkov in babic, kot so bujta repa, krapci, zlevanka, flancati, dödoli, salove pogače in pereci, ter tako spoznavala kulinariko preteklih generacij. Iz te učilnice je čudovito dišalo in vse mimoidoče premamilo, da so se pridružili mladim kuharjem in kuharicam.

Druga skupina učencev se je posvetila umetniškim dejavnostim. Barvali so jajca s tradicionalno batik tehniko

Udeleženci tretje skupine so spoznavali naravna barvila. Barvilo rdeče čebule je večina učencev že poznala, tokrat pa so se naučili pripraviti barvila tudi iz octovca, žametnic, rdečega zelja, hrastovega lubja, storžev in drugih naravnih materialov. Naučili so se, da so ljudje nekoč tkanine barvali le z naravno pridobljenimi barvili.

Ostali učenci pa so bili razvrščeni v več manjših skupin, ki so krožile med posameznimi postajami. Na njih so se seznanili s tradicionalnimi obrtnimi dejavnostimi, kot so pletenje iz slame, izdelava rož iz krep papirja, pletenje iz koruznega bilja, izdelava lesenih posod, stiskanje naravnega jabolčnega soka ter spoznavanje zgodovine kolesarstva. Spoznali so lahko tudi celoten postopek izdelave lanenega platna.

Celoten dogodek je bil priložnost za učence, da se poglobijo v bogato kulturno dediščino Evrope in lokalne tradicije ter se naučijo veščin, ki so bile nekoč ključnega pomena za preživetje in ustvarjalnost ljudi.

Foto: Lidija Pelcl Mes, Cvetka Rengeo, Vesna Godina, Marko Jerebič, Janja Žalik Jerebič

Tretješolci spoznavali kulturno dediščino v domačem kraju

Učenci tretjih razredov so v sredo, 1. marca 2023, v sklopu naravoslovnega dneva spoznavali kulturno dediščino domačega kraja. Prvo uro so spoznavali kakšne so bile nekoč hiše, kako so živeli naši predniki, nato pa so se odpravili v cerkev in grad.

V cerkvi jim je gospod župnik predstavil zgodovino beltinske cerkve, jih popeljal v grobnico, ter jim povedal veliko zanimivosti o cerkvi, kipih in slikah v njej.

V gradu je gospa Jožica predstavila muzej lekarništva in del, ki je posvečen bolezni oči – trahomu, gospa Simona pa jih je popeljala po zgornjem nadstropju gradu in jim razkazala grofičin salon, grajski stolp, ter povedala nekaj o zgodovini grofovske rodbine Zichy.

Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

27. januar nosi grenak priokus spomina na premnoge žrtve holokavsta. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč ta dan izbrala za dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta.
Na ta dan leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz na Poljskem.

Zanimivost: Beseda holokavst prihaja iz grščine – holokuston – in pomeni “žgalno daritev”. Holokavst predstavlja enega najhujših zločinov proti človeštvu v zgodovini.