Na dan pred slovenskim kulturnim praznikom, ki ga praznujemo vsako leto 8. februarja, smo tudi na naši šoli pripravili prireditev v počastitev praznika kulture. Učenci razredne stopnje so si tako ogledali čudovito predstavo, ki so jo pripravili njihovi vrstniki.
Ustvarjalci prireditve so navdih poiskali pri pesnitvi Povodni mož, ki so jo učenci uprizorili v plesno-dramski točki. Gledalci so lahko prisluhnili tudi otroškemu zboru, deklamatorjem in glasbenikom.
27. januar nosi grenak priokus spomina na premnoge žrtve holokavsta. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč ta dan izbrala za dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta.
Na ta dan leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz na Poljskem.
Zanimivost: Beseda holokavst prihaja iz grščine – holokuston – in pomeni “žgalno daritev”. Holokavst predstavlja enega najhujših zločinov proti človeštvu v zgodovini.
3. januar 2023 je prvi delovni dan v novem letu. Po desetih dneh praznikov, počitnic in oddiha, je napočil dan, ko se je potrebno znova vrniti v šolske klopi. Budilka je nadležno prekinila sladki spanec in torba je že nestrpno pričakovala popotovanje v šolo. In tako smo znova tu. Vsi še pod vtisom minulih praznikov in zabav, obuti v nove nogavice, ki smo jih dobili za darilo in morda malce bolj polnih lic od vseh dobrot, ki so se bohotile na prazničnih mizah in na koncu pristale v naših trebuščkih.
Ob srečanju s prijatelji, sošolci, učitelji, učenci in sodelavci smo planili v objeme ali ponudili roko z najlepšimi željami.
Kaj vam želimo ob novem letu?
Vsem želimo predvsem zdravja. Vse kar je bilo slabega, pustite, da odnese staro leto. Kar pa je bilo dobrega in prijetnega, natlačite v vreče, naložite na vozove in ponesite s sabo v novo leto.
Naj bo srečno in uspešno!
Božični prazniki so že za vogalom. Naj vam ob tej priložnosti voščimo z dvema čudovitima glasbenima voščilnicama, ki so ju pripravili nadobudni glasbeniki, pod taktirko učitelja Mihe.
Jingle Bells v izvedbi orffovega orkestra OŠ Beltinci. https://video.arnes.si/watch/jm8wcr895gsn
Carol of the Bells v izvedbi šolskega benda OŠ Beltinci. https://video.arnes.si/watch/pcpr9x17ztqk
Leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. V spomin na ta dogodek, obeležujemo 10. decembra svetovni dan človekovih pravic. Omenjena deklaracija predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.
ZANIMIVOST:
Človekove pravice včasih imenujemo naravne pravice, saj pripadajo ljudem že zato, ker so človeška bitja.
Ivana Rous
6. decembra 1774 je Marija Terezija sprejela osnovnošolski zakon, imenovan Šolska splošna naredba. Po tem zakonu so se morali v obvezno izobraževanje vključiti vsi otroci, stari med 6 in 12 let.
Uvedba šolske obveznosti je prinesla poleg ugodnosti tudi veliko težav. Sprva je pouk potekal v zakristijah, saj je šolskih ustanov bilo malo. Primanjkovalo je tudi učiteljev, ni bilo učbenikov ali drugih učnih pripomočkov, pa tudi obisk je bil sprva slab.
Kljub vsem začetnim zapletom je bila uvedba obveznega šolstva zelo pomembna, saj je bila izhodišče za razvoj slovenskih izobražencev in sodobnega šolstva.
3. decembra, ob obletnici dneva rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna, obeležujemo neformalen praznik, katerega ime je izpeljano in Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Ob dvestoletnici Prešernovega rojstva, leta 2000, je Ministrstvo za kulturo dalo pobudo za obeležitev tega dne. Od takrat je v navadi, da kulturne ustanove 3. decembra odprejo svoja vrata, da jih lahko obiskovalci brezplačno obiščejo. Po vsej državi se odvijajo različne kulturne prireditve za vse starostne skupine.
V okviru tega dne razglasijo tudi prejemnike Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada, ki jih že tradicionalno podeljujejo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v februarju.
Zanimivo, da v Sloveniji obeležujemo kar dva praznika, povezana s Prešernom. 8. februarja, ob obletnici njegove smrti in 3. decembra, ob spominu njegovega rojstva.
23. novembra obeležujemo dan Rudolfa Maistra. Spominjamo se leta 1918, ko je Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem pa k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.
Kot državni praznik ta dan v Sloveniji praznujemo od leta 2005, a ni dela prost dan.
Pisalo se je leto 1959, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Trideset let kasneje, prav tako 20. novembra, je Skupščina sprejela še Konvencijo o otrokovih pravicah. To je najpomembnejši dokument za otroke, zaradi katerega danes milijoni otrok živijo bolje, a vseeno še ostaja prostor za izboljšave in napredek.
Zato se vsako leto 20. novembra spominjamo teh dveh pomembnih dokumentov in obeležujemo dan otrok.
Otroci morajo biti slišani, otroci morajo participirati, otroci imajo pravice, otroci v sebi nosijo poseben potencial. Otroci so pomembni soustvarjalci današnjega in jutrišnjega sveta.
