Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je bila ustanovljena 7. aprila 1948. Vsako leto, ob obletnici svoje ustanovitve, pripravijo svetovni dan zdravja. Letos SZO praznuje 75. obletnico in začenja enoletno kampanjo, v kateri bodo moči združile države članice, partnerske organizacije in javnost.
Letošnji slogan se glasi: “Zdravje za vse.”
Rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, 2. april, je od leta 1966 hkrati tudi mednarodni dan knjig za otroke.
Vsako leto ena od držav članic Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) pripravi poslanico in plakat. Letos je čast pripadla grški sekciji, v imenu katere je poslanico spisal Vagelis Iliopulos, ilustrirala pa Photini Stephanidi.
Zapisal je: “Jaz sem knjiga. Ti si knjiga. Vsi smo knjige. Moja duša je zgodba, ki jo pripovedujem. Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo …”
Celotna poslanica, ki jo je v slovenščino prevedla Jelena Isak Kres: https://ibby.si/jaz_sem_knjiga_preberi_me
Če bi slučajno kdo pozabil, da se je pričela pomlad in, da je 21. marec kar nekaj različnih področij vzelo za svoj dan, nas na to že tradicionalno spomni naša knjižničarka Cvetka, ki nam že zjutraj postreže s poezijo.
Tudi tokrat ni pozabila, da 21. marca obeležujemo dan poezije in nas je v zbornici pričakala košarica polna pesmi, ki pobožajo dušo.
21. marca obeležujemo tudi dan lutk in dan Downovega sindroma. Prav tako obeležujemo tega dne tudi svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji in dan gozdov.
Naj bo današnji dan sončen, pesniško navdahnjen, razigran, strpen in preživet v naravi.
Uživajte v prebiranju poezije, ki jo je za vas izbrala knjižničarka Cvetka:
Tone Pavček: Vprašanje Majhna, čisto majhna pesem je šla o prvem mraku po ozki stezici in se izgubila v polju zelenem. Kdo ve, diši zdaj po trobenticah ali po maku, diši po plavici ali po vsem izgubljenem? A. Bagola: Kdo sem Kdo sem? Dokler sem, ugotavljam. Če ugotavljam, ne tavam. Če ne tavam, vem. Če vem, sem miren. Če sem miren, sem srečnejši. Če sem srečnejši, sem. Če sem, živim. Feri Lainšček: Kam pojde ljubezen Ta misel je ptica, ki redko se vrne, že dolgo si bivši in čas je nekdanji, le ko na pómlad se veter obrne mi zopet po tebi dišijo kostanji. Odhajaš neslišno, kot prah se nabira, v spominu že skoraj nevidna je slika: na trgu nekdo se za mano ozira s pogledom, ki krilo premika. Blediva kot madež rdečega vina, že zdavnaj je fajront in šli so cigani, kam pojde ljubezen, ko gre iz spomina, kdo jo v brezpotju pogreje v dlani. Neža Maurer: Nekaj ali nekdo Vsak od nas je samotna gora, otok, mogoče zvezda, ali nekaj še bolj samotnega, temnega v temi. Čudež je že to, da se pojavi nekaj ali nekdo, ki to temo razžari. In nič več. A. Borin: Najlepše Najlepše na svetu, otroci? To je veliko vprašanje. Najlepše, najlepše, najlepše je tisto čisto vsakdanje. Najlepše je vriskati glasno in zjutraj predramiti svet. Najlepše je duhati slastno rožnate vrtnice cvet. Najlepše je stopati s kužkom po poti, ki pelje v daljavo. Najlepše poletne je kaplje prestreči z razkuštrano glavo. Najlepše je delati strastno to, kar srce ti veleva. Najlepše je gledati morje in sonce, ki v njem zardeva. Najlepše je trdno verjeti, da je ljubezen kot ptica, ki se domov vedno vrne, kot vrne se k nam lastovica. Tone Pavček: Pesem o reki Misliti hočem kot misli reka. Teči od izvira do izliva kot ona, ki med bregove ujeta nikoli ista in zmeraj živa odteka v večnost in neprenehoma biva. Vse dosegljivo spodjeda in nosi s sabo, umiva in spira zablode časa, zagate dedov, zaupanje vnukov, nevero, zanos in zasluge in vse umirja na pravo mero. Teči torej. Preprosto kot reka. Od izvira pa do izliva. In ne pozabiti, kako so lepa naročja vrb, kamor skriva pesmice veter, in obzorja nedosegljiva S. Kosovel: Kako lepo Kako lepó bi biló romati vse življenje skozi zeleni gozd in se ne ustaviti. Biti kot gozdna ptica, ki ne pozna poljan. Biti človek z dobrim dobrim srcem. Pravijo mi: To bi ne bilo življenje. A jaz jim odvračam: Je li življenje bolest? Tone Pavček: Bodi Živeti. Zmeraj do kraja. Preživeti. Začeti skraja. Pa kaj zato, če svet ni raven! Pač bo, kar bo in nekaj zraven. Zato ne psuj, Ne jadikuj sam sebi tuj! Se ne spodobi! Temò izruj! Bodi! Neža Maurer: Daljica življenja Čas je daljica: omejena, določena. Hodim po vrvi in lovim ravnotežje. Ne smem zgrešiti koraka, da ne izgubim trenutka.
Generalna skupščina OZN je 21. marec razglasila za dan Downovega sindroma. Številke v datumu namreč simbolno označujejo gensko napako pri osebah s tem sindromom. Gre namreč za dodaten, tretji, kromosom na 21. paru kromosomov v vsaki človeški celici.
Simbolno in v znak podpore, si tega dne obujemo dve različni nogavici, saj tako opozarjamo na raznolikost ljudi.
DSI – mednarodna nevladna organizacija Downov sindrom International je za leto 2023 izbrala geslo »With Us Not For Us« (Z nami, ne za nas).
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 20. marec za dan sreče, saj menijo, da je sreča ena od temeljnih človekovih pravic. Dan sreče smo prvič praznovali leta 2013, tako da letos obeležujemo 10. obletnico tega srečnega dne.
Pri OZN so v ta namen ustvarili tudi spletno stran https://www.dayofhappiness.net/.
Statistični urad Slovenije je ob tem dnevu objavil rezultate ankete iz leta 2022, v kateri so ljudi spraševali po zadovoljstvu in sreči na različnih področjih življenja. Ugotovitve so pokazale, da smo Slovenci srečnejši, kot smo bili pred štirimi leti, torej leta 2018, ko so pred tem izvedli takšno raziskavo.
Sreča je zelo subjektiven pojem. Vsakemu lahko prinaša srečo nekaj drugega.
Kaj pa vam pomeni sreča? Verjamete, da je vsak sam svoje sreče kovač?
Včasih smo se v šoli učili, da se pomlad prične 21. marca. Z opazovanjem lune in sonca pa sedaj lahko natančneje napovemo nastop pomladnega ekvinokcija oziroma enakonočja. To letos nastopi 20. marca, zato se že tega dne prične pomlad.
Ob spomladanskem enakonočju sta dan in noč časovno izenačena, od tega dne naprej pa se dnevi daljšajo. To prinaša v naša življenja optimizem, spodbudo, upanje in svetlobo.
Število pi (π) je matematična konstanta, ki je enaka razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom. Imenujemo ga tudi Arhimedova konstanta, Ludolfovo število ali krožna konstanta. Njegove prve tri številke so 3,14 in ravno zato so ameriški navdušenci nad matematiko izbrali 14. 3. za dan števila pi. V ameriškem formatu zapisa datuma se namreč današnji dan zapiše 3/14. Ponekod ta dan proslavijo s pripravo pit, saj se v angleščini pita imenuje pie, kar zveni zelo podobno črki pi, po kateri se omenjeno število imenuje.
Po svetu so zelo razširjenja tudi tekmovanja v pomnjenju decimalk tega števila. Seveda se je tovrstno tekmovanje preselilo tudi k nam.
Kot zanimivost naj omenimo, da se je na današnji dan rodil tudi Albert Einstein.
21. februarja 2023 je bil pustni torek. Ta norčavi dan smo obeležili tudi na naši šoli.
Prva triada se je zabavala v okviru športnega oziroma kulturnega dne, maškare razredne stopnje pa so se odpravile tudi na pohod po Beltincih, kjer so razveselile domačine.
Predmetna stopnja je ustvarjala različne maske in se seznanila s tradicijo pustovanja v okviru tehniškega dneva, nato pa so se zabavali na pravem pustnem plesu. V jedilnici je bil postavljen tudi čisto pravi foto kotiček za norčave fotografije.
Šolo so obiskali tudi kurenti in upamo, da so nam prinesli pomlad.
Več fotografij s pustnega dogajanja si lahko ogledate v galeriji na spletni strani naše šole: https://www.osbeltinci.si/2023/02/21/pust/
21. februar je mednarodni dan maternega jezika in je namenjen spodbujanju spoštovanja lastnega in drugih maternih jezikov po vsem svetu. Obeležujemo ga od leta 2000, na pobudo UNESCA, ter spodbuja mir in večjezičnost.
“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)
Zakaj obeležujemo ta dan ravno 21. februarja? Datum je bil izbran kot spomin na protest bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino. Študenti so žal morali svojo željo po uporabi materinščine, plačati z življenjem.
Zanimivost:
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.
Katera je vaša najljubša beseda v materinščini?
Valentinovo, ki ga praznujemo vsako leto 14. februarja, sicer ni dela prost dan, niti državni praznik, a vendar je zelo priljubljen praznik. Večina valentinovo povezuje z ljubeznijo in praznikom zaljubljencev. Pregovor pravi, da ima sveti Valentin ključ od korenin, zato se po starem koledarju na ta dan prične prvo delo v vinogradih in na vrtovih, ponekod omenjajo, da se na ta dan pričenja pomlad, nekateri pa pravijo, da se na valentinovo ptički ženijo (ženijo se tudi na gregorjevo ali vincencijevo).
Novejše praznovanje valentinovega je prišlo v Slovenijo iz Nizozemske, vse bolj pa se uveljavlja tudi obdarovanje med prijatelji in vsemi, ki jih imamo radi, ne le med zaljubljenci.
Valentinovo smo obeležili tudi na naši šoli. V večih oddelkih so ustvarjali srčke in druge simbole ljubezni, na galeriji pa je delovala celo Valentinova pošta. Učenci so lahko poslali pisemca svojim simpatijam ali prijateljem.
